Različne oblike vladanja po svetu
Obstaja več različnih oblike vladanja okoli sveta. Nekatere med njimi vključujejo monarhijo, demokracijo in diktaturo. Vsaka od teh različnih vrst vlad pa ima svoje prednosti in slabosti.
Monarhija
Skozi zgodovino so prevladovale monarhije in različne oblike vladanja. Nekatere države, kot je Velika Britanija, uporabljajo parlamentarno obliko vladavine, medtem ko drugi, kot je Savdska Arabija, še vedno uporabljajo monarhijo.
Monarhija je vrsta vlade. Vladar je imenovan za dosmrtnega voditelja države. Monarh ima več odgovornosti. Je institucija, ki državi zagotavlja stabilnost in enotnost. Vendar je pomembno opozoriti, da obstaja razlika med dednimi in ustavnimi monarhijami.
Ustavne monarhije so vrsta vlade, kjer ima vladajoča oseba omejeno moč. V večini dednih monarhij je kralj ali kraljica obredna figura. Ne morejo glasovati, vložiti veta na zakonodajo ali napovedati vojne.
De facto monarhija je situacija, ko ima vladar de facto dinastijo. Te dinastije so običajno tri ali več generacij. So podobni republiki treh generacij.
Demokracija
Demokracija je politični sistem, v katerem državljani z glasovanjem določajo pravila, ki urejajo njihovo vlado. Ta politični sistem se je skozi čas razvijal z različnimi oblike vladanja izvajajo v različnih državah. Vendar pa je bila najzgodnejša zapisana oblika demokracije v stari Grčiji, kjer so se ljudje lahko svobodno zbirali in govorili.
V 18. stoletju se je pojavila predstavniška demokracija in državljani so imeli pravico voliti svoje voditelje. V naslednjih dveh stoletjih pa je bilo širjenje demokracije počasno. Šele ob koncu druge svetovne vojne so bile v Evropi ponovno zgrajene bolj demokratične institucije.
Obstaja veliko načinov za merjenje demokracije. Nekateri poudarjajo pomen svobodnega in poštenega volilnega procesa, medtem ko drugi poudarjajo potrebo po legitimni vladi z visoko stopnjo podpore ljudi.
Najhujše oblike vladne diktature
Diktatura je a obliko vladavine ki omogoča eni osebi nadzor nad celotno državo. Obstaja veliko različnih vrst diktatur. Sem spadajo monarhični, enopartijski in personalistični.
Diktature so lahko absolutne, totalitarne ali omejene. Diktaturam običajno vlada elitna skupina, svojo moč pa ohranjajo z represijo in prisilo.
Eden najboljših primerov diktature je bil Adolf Hitler. Bil je karizmatičen voditelj in znal je privabiti ljudi na svojo stran. Med njegovo vladavino je bil Gestapo uporabljen za izsleditev in mučenje protivladnih skupin.
Diktature niso nov koncept, saj obstajajo že stoletja. Prvi moderni so bili predstavljeni v 19. stoletju. Sodobna vključuje komunizem, fašizem in bonapartizem.
V 19. stoletju je večina ljudi živela v zaprti avtarkiji. Do leta 1900 so imeli samo trije od štirih ljudi politične pravice.
Socializem
Socializem je politični sistem, ki poleg centraliziranega državnega načrtovanja poudarja skupno lastništvo proizvodnih sredstev in distribucije. Na te sisteme so vplivali različni misleci, vključno s Karlom Marxom, Louisom Blanquijem in Johnom Stuartom Millom.
V 19. stoletju je več socialistov promoviralo različne oblike družbene organizacije, vključno z utopičnimi, socialističnimi in klasičnimi. Utopisti, kot je grof Henri de Saint-Simon, so predlagali brezrazredno socialistično družbo. Drugi, kot so Charles Fourier, Wilhelm Weitling in Etienne Cabet, so svoje zamisli utemeljili na namernih skupnostih.
Klasični socialisti, kot je Karl Marx, so zagovarjali brezrazredno družbo. Na boj delavcev so gledali tudi kot na napredek zgodnjih sil. Sčasoma so si zamislili komunistično družbo.
Socialisti so razdeljeni glede vprašanja, ali naj bodo proizvodna sredstva v lasti države ali ljudi. Nekatere šole socializma podpirajo sredinsko državo, medtem ko druge menijo, da bi morala biti moč delavskih svetov osnova socialistične države.
Nekoč so bile oblike vladanja komunizma
V zadnjih nekaj stoletjih je bilo veliko različnih oblik vladanja. Ti segajo od totalitarnih do demokratičnih. Nekateri od teh vključujejo:
Totalitarna je vrsta vlade, ki nadzoruje vse vidike življenja svojih državljanov. Pogosto jih podpirajo vojaške organizacije in vsiljujejo stroga pravila o številnih vidikih življenja svojega prebivalstva. Za razliko od demokracije za svoja dejanja ne odgovarjajo.
Po drugi strani pa je demokracija oblika vladanja, v kateri ljudje v državi nadzorujejo vlado. Med demokracijo in diktaturo je velika razlika in v zadnjih letih je bilo uvedenih več demokracij. To je morda povezano z dejstvom, da so bolj svobodne države bolj uspešne in varne.
Poleg tega obstaja veliko drugih razlogov za navdušenje nad cvetočo demokracijo. Med najbolj opaznimi so koristi za gospodarstvo in družbo kot celoto.
klik tukaj da si pobližje ogledamo Adolfa Hitlerja, enega najhujših vladarjev v zgodovini. Morda vam bo všeč tudi: Politične stranke v vladi Združenih držav.
